"Naša družba potrebuje več paliativne oskrbe, psihološke in duhovne podpore"

V izjavi komisije, ki so jo predstavili na novinarski konferenci, so med razlogi za nasprotovanje zakonu izpostavili, da je življenje dar, ne odločitev, in da ga je treba varovati od spočetja do naravne smrti.

Odgovor na trpljenje, bolečino in osamljenost, s katerimi se soočajo mnogi, po njihovem prepričanju "ni smrt, ampak bližina, skrb in upanje". Menijo, da naša družba potrebuje več paliativne oskrbe, psihološke in duhovne podpore, ne pa zakona, ki smrt predstavlja kot rešitev iz stiske.

Po izkušnjah zdravstvene in socialne stroke so primeri neznosnih bolečin v zadnjem obdobju življenja ob dobri paliativni oskrbi zelo redki, so navedli. Izpostavili so tudi zdravniški poklic, ki da temelji na spoštovanju življenja, omenjeni zakon pa "zdravnika postavlja v vlogo izvajalca smrti".

Po njihovem mnenju tak zakon tudi povečuje tveganje za zlorabe in pritisk na najranljivejše, ki se lahko počutijo kot breme.

Jani Kramar iz Društva Hospic je poudaril, da tam, kjer je za neozdravljivo bolnega poskrbljeno, "pravzaprav kakšne naglice pri odhodu s tega sveta ni". Tudi medicinska sestra Helena Zevnik Rozman meni, da bi bilo treba najprej urediti sistem paliativne oskrbe, dolgotrajne oskrbe in zdravstveni sistem.

Kot je pojasnila članica Komisije Pravičnost in mir Urška Leskovšek, komisija ni med organizatorji referendumske kampanje, a so se odločili za danes predstavljeno izjavo, saj da ta tematika ni politično vprašanje, ampak se dotika korenine človekovega obstoja - dostojanstva. "Tudi če nismo kristjani, dostojanstvo je temelj, na katerem gradi naš celoten pravni sistem, zlasti človekove pravice," je dejala.